Tematica:Frasario sloveno
Da Wikivoyage.
(Reindirizzamento da Frasario sloveno)
Indice |
[modifica] Introduzione allo Sloveno
Lo sloveno (slovenščina) è la lingua ufficiale della Slovenia e della minoranza slovena in Italia, Austria, Croazia e Ungheria. Lo sloveno viene parlato anche nelle comunità di emigrati negli USA, in Australia, in Argentina, in Canada. Insieme al croato e al serbo fa parte delle lingue slave meridionali.
[modifica] Un po' di grammatica
L'alfabeto è composto da 25 lettere: 5 vocali e 20 consonanti. I generi sono tre: maschile, femminile e neutro. Anche i numeri sono tre: singolare, duale e plurale. Non esistono gli articoli e i sostantivi vengono declinati. Esistono sei casi: nominativo, genitivo, dativo, accusativo, locativo e strumentale. La forma di cortesia non viene usata in terza persona singolare (Lei) ma in seconda persona plurale (Voi). I tempi sono tre: presente, passato e futuro (vedi a fondo pagina).
Le lettere č, š, e ž sono tipiche della lingua slovena e anche di altre lingue slave, mentre le lettere q, w, x e y vengono usate solo nelle parole straniere.
La lingua slovena non ha lettere doppie, ma esistono parole con due consonanti/vocali uguali consecutive, che si pronunciano separatamente, per esempio priimek (pri-ìmec) ("cognome") o oddelek (od-dèlec) ("reparto").
[modifica] Come si pronuncia
| Alfabeto - abeceda (abetzèda) | |||||||||
| Vocali | Pronuncia | Consonanti | Pronuncia | Consonanti | Pronuncia | Consonanti | Pronuncia | Consonanti | Pronuncia |
| a | come in italiano | b | come in italiano | g | come g di gatto | m | come in italiano | š | come sc di sci |
| e | chiusa, aperta, semimuta | c | come zz di tazza | h | come h di house | n | come in italiano | t | come in italiano |
| i | come in italiano | č | come c di cena | j | come i di ieri | p | come in italiano | v | come in italiano o u
|
| o | chiusa o aperta | d | come in italiano | k | come c di casa | r | come in italiano o inglese | z | come s di svelto |
| u | come in italiano | f | come in italiano | l | l o u | s | come s di sera | ž | come j di journal in francese |
[modifica] Guida alla trascrizione
Indicazioni per la lettura della trascrizione della pronuncia riportata tra parentesi:
- S trascritta ss si pronunciata come la esse della parola massa
- Z trascritta s si pronunciata come la esse di svelto
- š trascritta sh si pronunciata come esse di sci
- h non è una lettera muta ma si pronuncia come in inglese hotel
- č trascritta c(i) si pronunciata come la c di ciao
- K trascritta come c si pronunciata come la c di casa
- C trascritta tz si pronunciata come la zeta di tazza
- NJ trascritta gn(i) si pronunciata come la gn di ragni
[modifica] Frasario base
|
PAROLE BASE
|
- Buon giorno (mattino).
- Dobro jutro. (dobroiùtro)
- Buon giorno.
- Dober dan (doberdàn)
- Buona sera.
- Dober večer. (dòber vecièr)
- Buona notte.
- Lahko noč. (lahco noc(i))
- Arrivederci
- Nasvidenje. (nassfìdenie)
- Salve.
- Živijo/Zdravo. (zìvio/sdràvo)
- Benvenuti.
- Dobrodošli. (dobrodòshli)
- Scusa.
- Oprosti. (opròssti)
- Mi scusi.
- Oprostite. (oprosstìte)
- Permesso.
- Dovolite/Z dovoljenjem. (dovòlite/s dovolièniem)
- Come stai?
- Kako si? (caco ssi?)
- Bene, grazie.
- Hvala, dobro. (hvàla, dòbro)
- E Lei/tu?
- Pa vi/ti? (pa vì/tì?)
- Come si chiama/ti chiami?
- Kako vam/ti je ime? (cacò vàm/ti iè imè?)
- Mi chiamo ______ .
- Ime mi je ______ . (imè mi iè______)
- Piacere di averla conosciuta.
- Lepo, da sva se spoznala . (lepò da ssfà sse ssposnàla)
- Parlo male lo sloveno.
- Slabo govorim slovensko. (sslàbo govòrim sslovènssco)
- Parla inglese/italiano?
- Govorite angleško/italijansko? (govorìte anglèshco/italiànss-co?)
- Qui c'è qualcuno che parla inglese?
- Je tukaj kdo, ki govori angleško? (iè tùcai cdò chi govorì anglèsh-co?)
- Può parlare più lentamente?
- Lahko govorite počasneje? (lahcò govorìte poc(i)assnèie?)
- Può ripetere?
- Lahko ponovite? (lahcò ponovìte?)
- Che cosa significa?
- Kaj pomeni? (cài pomèni?)
- Capisce/i?
- Ali razumete/razumeš? (àli rasùmete/rasùmesh)
- Non capisco.
- Ne razumem. (ne rasùmem)
- Non lo so.
- Ne znam/vem. (ne snàm/vèm)
- Ho dimenticato
- Pozabil sem. (posàbiu ssèm)
- Dove/quando ci vediamo?
- Kje/kdaj se vidimo? (chiè/cdài sse vìdimo?)
- Attenzione!
- Pazi! (pàsi)
- Dov'è il bagno?
- Kje je stranišče? (chiè iè sstranìsh-ce)
- Quanti anni ha/hai?
- Koliko let imate/imaš? (colico let imate/imash?)
- Da dove viene/vieni?
- Od kod ste/si? (od còd sstè/sì?)
- Vengo dall'Italia.
- Iz Italije sem. (ìs itàliie ssem)
- Dove abita/i?
- Kje stanujete/stanuješ? (chiè sstanùiete/sstanùiesch?)
- Abito a Milano/Roma.
- Stanujem v Milanu/Rimu. (sstanùiem v milànu/rìmu)
[modifica] Emergenza
[modifica] Salute
- Aiuto!
- Na pomoč! (na pomòc(i))
- È un'emergenza.
- Nujno je. (nùino iè)
- Chiamate un medico!
- Pokličite zdravnika! (poclìcite sdraunìca)
- Ho bisogno del medico.
- Potrebujem zdravnika. (potrebùiem sdraunìca)
- Dov'è l'ospedale/dentista/farmacia più vicino/a?
- Kje je najbližji/a bolnica/zobozdravnik/lekarna? (chiè iè naiblìziia bòlnizza/szobosdraunìc/lecàrna?)
- Mi fa male qui.
- Tu me boli. (tù mè bolì)
- Mi sono infortunato.
- Poškodoval sem se. (posh-codovàu ssem ssè)
- Mi sono ferito.
- Ranil sem se. (ràniu ssem sè)
- Sono malato/Mi sento male.
- Bolan sem./Slabo mi je. (bolàn ssèm/sslàbo mi iè)
- Ho la diarrea/tosse/febbre.
- Imam drisko/kašelj/vročino. (imàm drìssco/càscel/vrocìno)
- Sono allergico agli antibiotici/puntura delle api.
- Sem alergičen/alergična na antibiotike/čebelji pik. (ssem alèrghicen/alèrghic(i)na na antibiòtiche/cebègli pìc)
[modifica] Sicurezza
- Al fuoco!
- Požar! (požàr)
- Al ladro!
- Tat! (tàt)
- Fermate il ladro!
- Ustavite tata! (usstàvite tàta!)
- Polizia!
- Policija! (politzìia!)
- Mi lasci in pace/Lasciatemi in pace.
- Pustite me pri miru. (pusstìte me pri mìru)
- Non mi tocchi!
- Ne dotikajte se me! (ne dotìcaitessemè!)
- Chiamerò la polizia.
- Poklical/a bom policijo. (poclìtzau/poclìtzala bom politzìio)
- Dov'è la stazione della polizia?
- Kje je policijska postaja? (chiè iè polizzìissca posstàia?)
- Ho bisogno del vostro aiuto.
- Potrebujem vašo pomoč. (potrebùiem vàscio pomòc(i))
- Posso usare il suo telefono?
- Lahko uporabim vaš telefon? (lahcò uporàbim vash telefòn?)
- Mi sono perso.
- Izgubil sem se. (isgùbiu ssèm sè)
[modifica] Autorità
- Sono stato derubato.
- Oropali so me. (oròpali sso mè)
- Mi hanno rubato la borsa/il passaporto/il denaro.
- Ukradli so mi torbo/potni list/denar. (ucràdli sso mì tòrbo/potni lìsst/denàr)
- Ho perso il portafoglio.
- Izgubil sem denarnico. (isgùbil sèm denàrnitzo)
- Ho perso la carta di credito.
- Izgubil sem kreditno kartico. (isgùbil ssèm credìtno càrtizzo)
- Non ho fatto nulla di male/sbagliato.
- Ničesar nisem zagrešil. (nicèssar nìssem sagrèsciu)
- Si tratta di un malinteso.
- Gre za nesporazum. (grè sa ness-porasùm)
- Dove mi state portando?
- Kam me peljete? (càm me pèliete?)
- Sono in arresto?
- Sem aretiran? (ssèm aretìran?)
- Sono un/una cittadino/a italiano.
- Sem italijanski državljan. (ssem itali-ìàn-ss-chi držauliàn/itali-iàn-ss-ca držauliànca)
- Desidero parlare con l'ambasciata/il consolato italiano.
- Želim govoriti z italijanskim Veleposlaništvom/Konzulatom. (želìm govorìti s itli-ìàn-ss-chim veleposs-làn-ss-tvom/consulàtom)
- Voglio parlare con il mio avvocato.
- Hočem govoriti s svojim odvetnikom. (hòcem govorìti ss ss-vòiim odvètnicom)
- Posso semplicemente solo pagare una multa adesso?
- Ali lahko enostavno plačam sedaj samo eno globo? (àli lahcò enosstàuno plàciam sedài ssamò èno glòbo?)
[modifica] Trasporti e turismo
[modifica] Autobus e treni
|
Vocabolario
|
- Quanto costa il biglietto per______
- Koliko stane vozovnica do_____? (càc-shna iè tzèna vosòunitze do___)
- Un biglietto per_____, per favore.
- Eno vozovnico do _____, prosim. (èno vosòunitzo do_____, pròssim)
- Dov'è diretto questo treno/autobus?
- Kam gre ta vlak/avtobus? (càm grè tà vlàc/àutobuss?)
- Da dove parte il treno per _____?
- Od kje odpotuje vlak do _____? (Od chiè odpotuie vlàc do___?)
- Questo treno ferma a_____?
- Ali ta vlak ustavi v _____? (àli ta vlàc uss-tàvi v___?)
- Quando parte il treno per____?
- Kdaj odpotuje vlak za _____? (cdài odìde vlàc sa___?)
- Quando arriva l'autobus a _____?
- Kdaj pride avtobus v _____? (cdài prìde àutobuss v___?)
[modifica] Taxi
- Taxi!
- Taksi! (tàxi)
- Mi porti a _____, per favore.
- Prosim, odpeljite me v/na _____. (otpèliteme, pròssim, u/na___)
- Quanto costa fino a _____?
- Koliko stane do _____? (còlico sstàne do__?)
- Mi porti lì, per favore.
- Peljite me tja, prosim. (pèliteme tià, pròssim)
- tassimetro
- taksimeter (tac-ssìmeter)
- Accenda il tassimetro, per favore!
- Vključite, prosim, taksimeter! (ucliùcite, pròssim, tac-ssìmeter)
- Si fermi qui, per favore!
- Ustavite tukaj, prosim! (uss-tàvite tùcai, pròssim)
- Attenda qui un attimo, per favore!
- Počakajte tukaj za trenutek, prosim! (pociàcaite tùcai sa trenùtec, pròssim)
[modifica] Guidare
- Vorrei noleggiare una macchina.
- Rad bi najel avto. (ràd bi naièu àuto)
- senso unico
- enosmerna cesta (enoss-mèrna tzè-ssta)
- divieto di parcheggio
- parkiranje prepovedano (parchìranie prepovèdano)
- limite di velocità
- omejitev hitrosti (omeìteu hitròss-ti)
- distributore di benzina
- bencinska črpalka (bentzìnss-ca c(i)rpàlca)
- benzina
- bencin (bentzìn)
- diesel
- dizelsko gorivo/diesel (dìselss-co gòrivo/dìsel)
- semaforo
- semafor (semafòr)
- strada,via
- cesta/ulica (tzèss-ta/ùlitza)
- piazza
- trg (trg)
- marciapiedi
- pločnik (plòc(i)-nic)
- autista
- voznik (vosnìc)
- pedone
- pešec (pèscetz)
- patente di guida
- vozniško dovoljenje (vosnìsh-co dovoli-ìenie)
- sorpasso
- prehitevanje (prehitèvanie)
- multa
- kazen (càsen)
- deviazione
- obvoz (obvòs)
- pedaggio
- cestnina (tzess-tnìna)
- valico di frontiera
- mejni prehod (mèini prehòd)
- confine
- meja (mèia)
- dogana
- carina (tzarìna)
- dichiarare
- prijaviti (pri-ìàviti)
- carta d'identità
- osebna izkaznica (ossèbna iss-càsnitza)
[modifica] Orientarsi
- Come arrivo a _____ ?
- Kako pridem do _____ ? (cacò prìdem do_____?)
- Come arrivo alla stazione dei treni?
- Kako pridem do železniške postaje? (cacò prìdem do želèsnish-che posstàie?)
- ...alla stazione degli autobus
- ...do avtobusne postaje? (do autobùssne posstàie?)
- ...in aeroporto?
- ...na letališče? (na letalìsh-ce?)
- ...in centro?
- ...do centra? (do tzèntra?)
- ...all'ostello?
- ...do mladinskega hotela? (do mladìnss-chega hotèla?)
- ...all'hotel_____?
- ...do hotela _____? (do hotèla?)
- ...al consolato italiano?
- ...italijanskega konzulata? (italiànss-chega consulàta?)
- Dove ci sono molti...
- Kje je polno... (chiè iè pòuno...)
- ...hotel?
- ...hotelov? (hotèlou?)
- ...ristoranti?
- ...restavracij? (ress-tauràtzii?)
- ...bar?
- ...barov? (bàrou?)
- ...luoghi da visitare?
- ...znamenitosti? (snamenìtoss-ti?)
- Mi può indicare sulla mappa?
- Mi lahko pokažete na zemljevidu? (mi lahcò pocàžete na semlievìdu?)
- strada, via
- cesta/ulica (tzèssta/ùlitza)
- Girate a sinistra.
- Zavijte levo. (savìte lèvo)
- Girate a destra.
- Zavijte desno. (savìte dèssno)
- avanti dritto
- ravno naprej (ràuno naprèi)
- verso _____
- proti _____ (pròti)
- passando per _____
- mimo _____ (mìmo)
- davanti _____
- pred _____ (prèd)
- Fate attenzione a _____.
- Bodite pozorni na _____. (bodìte posòrni na)
- incrocio
- križišče (crižìsh-ce)
- nord
- sever (ssever)
- sud
- jug (iùg)
- est
- vzhod (ushòd)
- ovest
- zahod (sahòd)
- in sù
- navzgor (nausgòr)
- in giù
- navzdol (nausdòu)
[modifica] In albergo
- Avete una camera libera?
- Ali imate prosto sobo? (àli imàte pròss-to ssòbo?)
- Qual è il prezzo di una camera singola/doppia?
- Koliko stane enoposteljna/dvoposteljna soba? (càc-shna iè tzèna enopòss-telne/dvopòss-telne ssòbe?)
- La camera ha...
- Ali ima soba... (àli imà ssòba...)
- ...le lenzuola?
- ...rjuhe (riùhe)
- ...il bagno?
- ...kopalnico (copàlnitzo)
- ...la doccia?
- ... tuš (tush)
- ...il telefono?
- ...telefon (telefòn)
- ...la TV?
- ...televizor (televìsor)
- Posso vedere la camera?
- Si lahko ogledam sobo? (ssi làhco oglèdam ssòbo?)
- Avete una camera più tranquilla?
- Imate kakšno mirnejšo sobo? (imàte càc-shno mìrneiscio ssòbo?)
- ...più grande?
- ...večjo? (vècciio?)
- ...più pulita?
- ...bolj čisto? (bolj cìss-to?)
- ...più economica?
- ...cenejšo? (tzenèiscio?)
- OK, la prendo.
- Prav, vzel jo bom. (pràu, usèl iò bòm)
- Mi fermerò per _____ notte/i.
- Ostal bom _____ noč/noči. (osstàu bòm___ noc(i)/nocì)
- Mi può consigliare un altro albergo?
- Mi lahko priporočite drug hotel? (mi lahcò priporòcite drug hotèl?)
- Avete la cassaforte?
- Ali imate sef? (àli imàte ssèif?)
- ...armadietti a chiave?
- ...omarice na ključ? (omàritze na cliùc(i))
- è inclusa la colazione/pranzo?
- Ali je zajtrk/kosilo vključen/vključeno? (àli iè sàiterc/cossìlo ucliùcien/ucliùceno?)
- A che ora è la colazione/pranzo/cena?
- Ob kateri uri je zajtrk/kosilo/večerja? (ob catèri ùri iè sàiterc/cossìlo/vecièria?)
- Per favore, pulite la mia camera.
- Prosim, počistite mojo sobo. (pròssim, pocìsstite mòio ssòbo)
- Potete svegliarmi alle _____?
- Me lahko zbudite ob _____? (me lahcò sbudìte ob__?)
- Vorrei fare il check out.
- Rad bi se odjavil.
- camera con vista
- soba z razgledom (ssòba z rasglèdom)
- dormitorio comune
- skupna ležišča (ss-cùpna ležìsh-cia)
- bagno comune
- skupna kopalnica (ss-cùpna copàlnitza)
- acqua calda/bollente
- topla/vroča voda (tòpla/vròcia vòda)
[modifica] Al ristorante
|
Vocabolario
|
- Un tavolo per una/due persone, per favore.
- Mizo za eno osebo/dve osevi, prosim. (mìso sa èno osseèbo/dvè ossèbi, pròssim)
- Mi può portare il menù?
- Mi lahko prinesete jedilni list? (mi lahcò prinèssete iedìlni lìsst?)
- Avete qualche specialità di casa?
- Imate kakšno hišno specialiteto? (imàte càc-sh-no hìsh-no ss-petzialitèto?)
- Avete qualche specialità locale?
- Imate kakšno krajevno specialiteto? (imàte càc-sh-no craièuno ss-petzialitèto?)
- Sono vegetariano.
- Sem vegetarijanec. (ssem veghetariànetz)
- Non mangio carne suina.
- Ne jem svinjine. (ne ièm ss-vignìne)
- Mangio solamente cibo kosher.
- Jem samo košer hrano. (ièm sàmo còscer hràno)
- Voglio _____.
- Želim _____. (Želìm___)
- pollo
- piščanca (pish-ciàntza)
- bovino
- govedino (govèdino)
- pesce
- ribo (rìbo)
- prosciutto
- šunko/pršut (sciùnco/prsciùt)
- salsiccia
- klobaso (clobàsso)
- formaggio
- sir (ssir)
- uova
- jajca (iàitza)
- insalata
- solato (ssolàto)
- verdura (fresca)
- (svežo) zelenjavo (ss-vežo seleniàvo)
- frutta
- sadje (ssàdie)
- pane
- kruh (crùh)
- toast
- toast (tòsst)
- croissant
- rogljiček (roglìciec)
- krapfen
- krof (cròf)
- pasta
- rezance/testenine/pašto (rèsantze/tess-tenìne/pàsh-to)
- riso
- riž (riž)
- fagioli
- fižol (fižou)
- Posso avere un bicchiere/tatza/bottiglia di _____?
- Lahko dobim kozarec/skodelico/steklenico _____? (lahcò dobìm cosàretz/ss-codèlitzo/ss-teclenìtzo__?)
- caffè
- kave (càve)
- the
- čaja (ciàia)
- succo
- soka (ssòca)
- acqua gassata
- gazirane vode (gasìrane vòde)
- acqua
- vode (vòde)
- birra
- piva (pìva)
- vino rosso/bianco
- rdečega-črnega/belega vina (rdèciega - c(i)rnega/bèlega vìna)
- Posso avere un po' di _____?
- Lahko dobim malo _____? (lahcò dobìm màlo__?)
- sale
- sol (sou)
- pepe
- poper (pòper)
- burro
- maslo (màsslo)
- Cameriere!
- Natakar! (natàcar)
- Ho finito.
- Končal sem. (conciàu ssem)
- Era ottimo.
- Bilo je odlično. (bilò iè odlìc(i)-no)
- Il conto, prego.
- Račun, prosim. (raciùn, pròssim)
[modifica] Al bar
- Servite bevande alcooliche?
- Ali strežete žgane pijače? (àli ss-trežète žgàne pi-iàce?)
- Servite al tavolo?
- Ali strežete pri mizi? (àli ss-trežète prì mìsi?)
- Una/due birre, per favore.
- Pivo/dve pivi, prosim. (pìvo/dvè pìvi, pròssim)
- Un bicchiere di vino rosso/bianco, per favore.
- Kozarec rdečega/belega vina, prosim. (cosàretz rdèciega/bèlega vìna, pròssim)
- Una birra grande, per favore.
- Veliko pivo, prosim. (velìco pìvo, pròssim)
- Una bottiglia, per favore.
- Steklenico, prosim. (ss-teclenìtzo, pròssim)
- acqua
- voda (vòda)
- acqua soda
- soda/sifon (ssòda/ssifon)
- succo d'arancia
- pomarančni sok (pomarànc(i)ni ssoc)
- Ancora uno/a, per favore.
- Še enega/eno, prosim. (scè ènega/èno, pròssim)
- Quando chiudete?
- Kdaj zaprete? (cdài saprète?)
[modifica] Denaro
|
Vocabolario
|
- Accettate la sterlina inglese/i dollari?
- Ali sprejemate britanske funte/dolarje? (àli ss-preièmate britànss-che fùnte/dòlarie?)
- Accettate carte di credito?
- Ali sprejemate kreditne kartice? (àli ss-preièmate credìtne càrtitze?)
- Può cambiarmi i soldi?
- Mi lahko zamenjate denar? (mi làhco samèniate denàr?)
- Dove posso cambiare il denaro?
- Kje lahko zamenjam denar? (chiè lahcò samèniam denàr?)
- Qual è il tasso di cambio?
- Kakšno je menjalno razmerje? (càc-sh-no iè meniàlno rasmèrie?)
- Dov'è la banca/il bancomat/cambio valute?
- Kje je banka/bankomat/menjalnica? (chiè iè bànca/bàncomat/meniàlnitza?)
[modifica] Shopping
- Ha questo della mia taglia?
- Ali imate to v moji velikosti? (àli imàte tò u mòii velicòss-ti?)
- Quanto costa?
- Koliko stane to? (còlico ss-tàne tò?)
- Troppo caro.
- To je predrago. (to iè predràgo)
- caro
- drago (dràgo)
- economico
- poceni (potzèni)
- Non posso permettermelo.
- Ne morem si privoščiti. (ne mòrem ssi privòsh-citi)
- Questo non lo voglio.
- Tega nočem. (tèga nòcem)
- Posso provarlo (vestito)?
- Lahko pomerim? (Lahcò pomèrim?)
- Volete imbrogliarmi.
- Hočete me ogoljufati. (hòcete me ogoliufàti)
- Non sono interessato.
- Ne zanima me. (ne sanìmame)
- OK, prendo questo.
- Dobro, vzel bom to. (dòbro, usèu bòm tò)
- Posso avere un sacchetto?
- Lahko dobim vrečko? (lahcò dobìm vrèc(i)-co?)
- Ho bisogno di...
- Potrebujem... (potrebùiem)
- ...dentifricio.
- ...zobno pasto. (sòbno pàss-to)
- ...spazzolino da denti.
- ...zobno ščetko. (sòbno sh-cètco)
- ...tamponi.
- ...tampone. (tampòne)
- ...sapone.
- ...milo. (mìlo)
- ...shampoo.
- ...šampon. (sciampòn)
- ...antidolorifico.
- ...tablete proti bolečinam. (tablète pròti bolecìnam)
- ...medicina per il raffreddore.
- ...zdravilo proti prehladu. (sdravìlo pròti prehlàdu)
- ...lametta.
- ...britvico. (brìtvitzo)
- ...ombrello.
- ...dežnik. (dežnìc)
- ...crema/latte solare.
- ...kremo/mleko za sončenje. (crèmo/mlèco sa ssòncenie)
- ...cartolina.
- ...razglednico. (rasglèdnitzo)
- ...francobollo.
- ...poštne znamke. (pòsh-tne snàmche)
- ...batterie.
- ...baterije. (baterìie)
- ...libri/riviste/giornale in italiano.
- ...knjige/revije/časopis v italijanščini. (cnìghe/revìie/ciassopìss v italiìànsh-cini)
- ...dizionario italiano-sloveno.
- ...italijanski - slovenski slovar. (italiìanss-chi-sslovènss-chi sslovàr)
[modifica] Parole utili
[modifica] Numeri
I numeri dal ventuno in poi si leggono all'incontrario uno-e-venti, come in tedesco.
| Numero/i - številka/e (shtevìlca/che) | |||||||||||
| N. | Scritta | Pronuncia | N. | Scritta | Pronuncia | N. | Scritta | Pronuncia | N. | Scritta | Pronuncia |
| 1 | ena | (èna) | 11 | enajst | (enàisst) | 21 | enaindvajset | (enaindvàisset) | 101 | stoena | (sstoèna) |
| 2 | dva | (dvà) | 12 | dvanajst | (dvanàisst) | 22 | dvaindvajset | (dvaindvàisset) | 200 | dvesto | (dvèssto) |
| 3 | tri | (trì) | 13 | trinajst | (trinàisst) | 30 | trideset | (trìdesset) | 300 | tristo | (trìssto) |
| 4 | štiri | (shtìri) | 14 | štirinajst | (shtirinàisst) | 40 | štirideset | (shtìridesset) | 1.000 | tisoč | (tìssoc(i)) |
| 5 | pet | (pèt) | 15 | petnajst | (petnàisst) | 50 | petdeset | (pèdesset) | 1.001 | tisočena | (tissoc(i)èna) |
| 6 | šest | (scèsst) | 16 | šestnajst | (scessnàisst) | 60 | šestdeset | (scèsdesset) | 1.002 | tisočdva | (tissoc(i)dvà) |
| 7 | sedem | (ssèdem) | 17 | sedemnajst | (ssedemnàisst) | 70 | sedemdeset | (ssèdemdesset) | 2.000 | dvatisoč | (dvatìssoc(i)) |
| 8 | osem | (òssem) | 18 | osemnajst | (ossemnàisst) | 80 | osemdeset | (òssemdesset) | 10.000 | deset tisoč | (dessèt-tissoc(i)) |
| 9 | devet | (devèt) | 19 | devetnajst | (devetnàisst) | 90 | devetdeset | (devèdesset) | 20.000 | dvajset tisoč | (dvàisset-tissoc(i)) |
| 10 | deset | (dessèt) | 20 | dvajset | (dvàisset) | 100 | sto | (sstò) | 1.000.000 | milijon | (miliìon) |
- mezzo
- pol (pòu)
- di meno
- manj (màgn(i))
- di più
- več (vec(i))
[modifica] Ora e data
- Che ore sono?
- Koliko je ura? (còlico iè ùra?)
- Sono le nove.
- Ura je devet. (ùra iè devèt)
- A che ora ci vediamo?
- Ob kateri uri se vidimo? (òp catièri ùri sse vìdimo?)
- Alle due.
- Ob dveh. (òp dvèh)
- Quando ci vediamo?
- Kdaj se vidimo? (cdài ssè vìdimo?)
- Ci vediamo lunedì.
- Vidimo se v ponedeljek. (vìdimo sse ù ponedèliec)
- Quando parti/te?
- Kdaj odpotujes/odpotujete? (cdài odpotùiesch/odpotùiete?)
- Parto/partiamo domani mattina.
- Odpotujem/odpotujemo jutri zjutraj. (odpotùiem/odpotùiemo iùtri sziùtrai)
- adesso
- sedaj (ssedài)
- più tardi
- kasneje (cassnèie)
- prima
- prej (prèi)
- mattino
- jutro (iùtro)
- mezzogiorno
- poldan (pòudan)
- pomeriggio
- popoldan (popòudan)
- sera
- večer (vecièr)
- notte
- noč (noc(i))
- mezzanotte
- polnoč (pounòc(i))
- oggi
- danes (dàness)
- ieri
- včeraj (ucièrai)
- domani
- jutri (iùtri)
- questa settimana
- ta teden (ta tèden)
- settimana scorsa
- prejšnji teden (prèish-gni tèden)
- prossima settimana
- naslednji teden (nasslèd-gni tèden)
- minuto/i
- 1 minuta/ 2 minuti/ 3,4 minute/ 5-10 minut (minùta/i/e)
- ora/e
- 1 ura/ 2 uri/ 3,4 ure/ 5-10 ur (ùra/i/e)
- giorno/i
- 1 dan/ 2 dneva/ 3,4 dnevi/ 5-10 dni (dàn/dnèva/dnèvi/dnì)
- settimana/e
- 1 teden/ 2 tedna/ 3,4 tedni/ 5-10 tednov (tèden/tèdna/tèdni/tèdnou)
- mese/i
- 1 mesec/ 2 meseca/ 3,4 meseci/ 5-10 mesecev (mèssetz/mèssetza/mèssetzi/mèssetzeu)
- anno/i
- 1 leto/ 2 leti/ 3,4 leta/ 5-10 let (lèto/lèti/lèta/lèt)
| I giorni della settimana | ||||||
| lunedì | martedì | mercoledì | giovedì | venerdì | sabato | domenica |
| ponedeljek | torek | sreda | četrtek | petek | sobota | nedelja |
| (ponedèliec) | (tòrec) | (ssrèda) | (cet'rtec) | (pètec) | (sobòta) | (nedèlia) |
| inverno - zima (sìma) | primavera - pomlad (pomlad) | estate - poletje(polètie) | autunno - jesen (ièssen) | ||||||||
| dicembre | gennaio | febbraio | marzo | aprile | maggio | giugno | luglio | agosto | settembre | ottobre | novembre |
| december | januar | februar | marec | april | maj | junij | julij | avgust | september | oktober | november |
| (detzèmber) | (iànuar) | (fèbruar) | (màretz) | (aprìl) | (mài) | (iùni) | (iùli) | (augùsst) | (sseptèmber) | (octòber) | (novèmber) |
[modifica] Colori
- nero
- črna (c(i)rna)
- bianco
- bela (bèla)
- grigio
- siva (ssìva)
- rosso
- rdeča (rdècia)
- blu
- modra (mòdra)
- azzurro
- sinja (ssìnia)
- giallo
- rumena (rumèna)
- verde
- zelena (selèna)
- arancione
- oranžna (orànzna)
- viola
- vijolična (viòlic(i)na)
- marrone
- rjava (riàva)
- rosa
- roza (rosa)
- oro
- zlata (slàta)
- argento
- srebrna (ssreb'rna)
- chiaro
- svetla (ssvètla)
- scuro
- temna (tèmna)
[modifica] Verbi Essere e Avere
Per semplificare la tabella sono state usate le forme maschile/femminile e singolare/plurale (tralasciando il neutro e la forma duale).
| ESSERE - BITI (bìti) | ||||||
| Presente | Passato | Futuro | ||||
| jaz | sem | (ssèm) | sem bil/bila | (ssem bìu/bilà) | bom | (bòm) |
| ti | si | (ssì) | si bil/bila | (ssì bìu/bilà) | boš | (bosh) |
| on/ona | je | (iè) | je bil/bila | (ie bìu/bìla) | bo | (bò) |
| mi | smo | (ssmò) | smo bili/bile | (ssmò bili/bile) | bomo | (bòmo) |
| vi | ste | (sstè) | ste bili/bile | (sstè bili/bile) | boste | (bòsste) |
| oni/one | so | (ssò) | so bili/bile | (ssò bili/bile) | bodo | (bòdo) |
| AVERE - IMETI (imèti) | ||||||
| Presente | Passato | Futuro | ||||
| jaz | imam | (imàm) | sem imel/imela | (ssem imèu/imèla) | bom imel/imela | (bòm imèu/imèla) |
| ti | imaš | (imàsh) | si imel/imela | (ssì imèu/imèla) | boš imel/imela | (bosh imèu/imèla) |
| on/ona | ima | (imà) | je imel/imela | (ie imèu/imèla) | bo imel/imela | (bò imèu/imèla) |
| mi | imamo | (imàmo) | smo imeli/imele | (ssmò imèli/imèle) | bomo imeli/imele | (bòmo imèli/imèle) |
| vi | imate | (imàte) | ste imeli/imele | (sstè imèli/imèle) | boste imeli/imele | (bòsste imèli/imèle) |
| oni/one | imajo | (imàio) | so imeli/imele | (ssò imèli/imèle) | bodo imeli/imele | (bòdo imèli/imèle) |
Per formare il futuro si usa il futuro del verbo ausiliare essere più il verbo, mentre per formare il passato si usa il presente del verbo ausiliare essere più il verbo. La forma femminile finisce in -a nel singolare e in -e nel plurale.
[modifica] Collegamenti esterni
- Corso di sloveno a distanza
- Abecednik dizionario della lingua slovena
- IATE banca dati terminologia UE

